Demokratična republika Kongo (DR Kongo) je 1. januarja 2026 uradno nastopila mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Svečana slovesnost z dvigom zastave na sedežu v New Yorku je obeležila prvo vrnitev države v ta strateški organ po več kot treh desetletjih, ko je DR Kongo nazadnje zasedala ta položaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Država se je pridružila skupini desetih nestalnih članic, kamor so bile za mandatno obdobje 2026–2027 izvoljene še Bahrajn, Kolumbija, Latvija in Liberija. DR Kongo bo v okviru skupine A3, ki jo sestavljajo tri afriške države v Varnostnem svetu, zagovarjala stališča Afriške unije glede ključnih vprašanj miru in varnosti na celini. Zunanja ministrica DR Kongo Thérèse Kayikwamba Wagner je ob nastopu mandata poudarila, da bo država delovala kot konstruktiven glas, ki temelji na mednarodnem pravu in pravičnosti. Izpostavila je, da namerava država uporabiti lastne izkušnje iz desetletja trajajočih konfliktov v regiji Velikih jezer za prispevek k reševanju globalnih varnostnih izzivov. Izvolitev DR Kongo, ki je junija 2025 prejela 183 od 187 možnih glasov, sovpada z odhodom Alžirije, Južne Koreje, Gvajane, Sierre Leone in Slovenije iz Varnostnega sveta. Vrnitev DR Kongo velja za velik uspeh nacionalne diplomacije v času, ko se država še vedno spopada z varnostno krizo na vzhodu svojega ozemlja.

Skladišče Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v najnovejšem poročilu opozorilo, da je spolno nasilje nad otroki v Demokratični republiki Kongo postalo endemično, sistemsko in se še naprej stopnjuje. Po podatkih agencije je bilo v letu 2025 na nacionalni ravni zabeleženih več kot 35.000 primerov posilstev in spolnih napadov na otroke. Razmere so se po navedbah strokovnjakov močno poslabšale od leta 2022, ko je bil zaznan oster porast tovrstnih kaznivih dejanj. Poročilo izpostavlja, da so otroci v tej afriški državi žrtve razširjenega nasilja, ki je globoko ukoreninjeno v družbeno strukturo in konflikte, ki pretresajo regijo. UNICEF opozarja na nujnost takojšnjega mednarodnega ukrepanja in krepitve zaščitnih mehanizmov za najmlajše. Kljub prizadevanjem humanitarnih organizacij se število žrtev povečuje, kar kaže na neučinkovitost trenutnih varnostnih ukrepov in pomanjkanje pregona storilcev v nestabilnem okolju države.

Nogometna reprezentanca Senegala je v zadnjem krogu skupine D afriškega pokala narodov premagala Benin s 3:0 in si zagotovila prvo mesto v skupini. Z aktualnimi prvaki se je v osmino finala uvrstila tudi Demokratična republika Kongo, ki je premagala Bocvano in zasedla drugo mesto. Senegal in Kongo sta skupinski del tekmovanja zaključila s po sedmimi točkami, pri čemer je Senegal zaradi boljše gol razlike končal na vrhu. Ta razplet pomeni, da se bo Demokratična republika Kongo v naslednjem krogu pomerila z Alžirijo v enem od najbolj pričakovanih obračunov turnirja. Zgodovinski uspeh je dosegla tudi Tanzanija, medtem ko se Benin po porazu poslavlja od nadaljnjega tekmovanja. Senegal, ki ga vodi Sadio Mane, je z dominantno predstavo potrdil status favorita za končno zmago. Tekmovanje v skupini D je bilo napeto do zadnjega kroga, saj sta bili reprezentanci Senegala in Konga pred zadnjimi tekmami točkovno izenačeni, kar je posledica njunega medsebojnega remija v drugem krogu. Zanesljivi zmagi obeh favoritov v zaključku sta razblinili upanje Benina na morebitno napredovanje.

Mozambik je s presenetljivo zmago 3:2 proti Gabonu na Afriškem pokalu narodov 2025 okrepil svoje možnosti za uvrstitev v osmino finala. Gabon, kljub prisotnosti Aubameyanga, se je znašel v težkem položaju in je blizu izpada iz tekmovanja.

Velika Britanija je dosegla dogovore z Angolo in Namibijo o sprejemu vrnjenih nezakonitih migrantov in kriminalcev, po tem ko je zagrozila z vizumskimi sankcijami za države, ki ne sodelujejo pri vračanju. Notranje ministrstvo je potrdilo vizumske omejitve za državljane Demokratične republike Kongo zaradi domnevnega nesodelovanja z novo politiko vračanja migrantov Združenega kraljestva.

Na Afriškem pokalu 2025 sta se DR Kongo in Senegal razšla z neodločenim izidom 1:1 v drugem krogu. Benin je dosegel prvo zmago v zgodovini Afriškega pokala z rezultatom 1:0 proti Bocvani. Yohan Roche je v 28. minuti dosegel edini zadetek za Benin.

Afriški pokal narodov 2025 v Maroku se nadaljuje s tekmami skupin C in D. Senegal, ki velja za enega od favoritov, se bo pomeril z Bocvano, medtem ko bo Nigerija, finalist zadnje izvedbe, igrala proti Tanzaniji. Tekme bodo potekale 23. decembra, pri čemer se bodo reprezentance borile za uvrstitev v osmino finala.

Ruandske varnostne sile (RSF) so se udeležile športnih aktivnosti z lokalnim prebivalstvom v provinci Cabo Delgado v Mozambiku. Po šestih letih bo kolesarska dirka Tour du Rwanda leta 2026 ponovno potekala v Nyamirambu. Ruanda je sprejela 143 učiteljev iz Zimbabweja, ki bodo pomagali izboljšati kakovost izobraževanja. V Gatsibu pa je program 'Papa Rumuri' spodbudil moške k aktivnejši vlogi v zgodnjem otroštvu.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije ZN v Demokratični republiki Kongo (DRK) za eno leto, medtem ko so se boji na vzhodu države okrepili zaradi obnovljenih ofenziv uporniške skupine M23. Varnostni svet je pozval Ruando, naj umakne svoje sile iz vzhodnega Konga in zahteval, da preneha podpirati upornike M23.

Nigerija ima ponovno možnost, da se uvrsti na FIFA Svetovno prvenstvo 2026, saj je Nigerijska nogometna zveza (NFF) vložila uradno pritožbo glede domnevne uporabe neupravičenih igralcev s strani Demokratične republike Kongo med kvalifikacijami. NFF je sprožila preiskavo, kar bi lahko Nigeriji ponovno odprlo pot na prvenstvo, ki ga bodo skupaj gostile Združene države, Kanada in Mehika.

Borci AFC/M23 so 500 državljanom Burundija, ki so bili ujeti v Uviri ob meji med Demokratično republiko Kongo in Burundijem, omogočili vrnitev domov. Poslanec iz Konga je napovedal, da bodo vojno preselili v Ruando, medtem pa Burundi krepi svojo vojsko in pošilja težko oborožitev v bližino meje z Ruando, kar zaostruje napetosti v regiji.

Združene države Amerike so obtožile Ruando kršitve nedavno podpisanega mirovnega sporazuma z Demokratično republiko Kongo. Ameriški diplomat Marco Rubio je napovedal odgovor ZDA na ruandske kršitve sporazuma in obtožil Ruando, da podpihuje nestabilnost in vojno na vzhodu DR Kongo.

Donald Trump je podpisal tako imenovani mirovni sporazum med ZDA, Demokratično republiko Kongo (DRK) in Ruando, ki pa je bil deležen kritik. Sporazum naj bi omogočil obsežne ameriške naložbe v DR Kongo in Ruando, vendar se spopadi na vzhodu DR Konga nadaljujejo. Kritiki trdijo, da je sporazum le izgovor za izkoriščanje virov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sklenil sporazume z Demokratično republiko Kongo, Ruando, Ukrajino, Armenijo in Azerbajdžanom, ki ameriškim podjetjem zagotavljajo prednostni dostop do mineralnih bogastev. Republikanski senator Dave McCormick je izrazil dvome glede Trumpove odločitve o izvozu NVIDIA-inih čipov za umetno inteligenco H200-razreda na Kitajsko, kar je del širših pogajanj o dostopu do kmetijskih trgov.

V vzhodni provinci Južni Kivu v Kongu je bilo ubitih več kot 400 civilistov, potem ko je skupina M23, ki jo podpira Ruanda, okrepila svojo ofenzivo. Regionalni uradniki so sporočili, da so v strateškem mestu Uvira prisotne tudi ruandske specialne enote. Vlada Konga obtožuje Ruando kršenja nedavnega premirja in trdi, da so med žrtvami tudi ženske in otroci.

Kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu so M23 uporniki, ki jih podpira Ruanda, vstopili v bližino vzhodnokonžškega mesta Uvira, kar je povzročilo zaprtje trgovin in beg prebivalstva. Burundi je zaprl mejo. Poročajo o sporadičnem streljanju in eksplozijah, zaradi česar je na tisoče ljudi pobegnilo čez mejo.

Več kot 30.000 Kongolcev je zbežalo v Burundi, da bi se izognili spopadom blizu strateško pomembnega obmejnega mesta Uvira v Demokratični republiki Kongo, ki jo ogrožajo uporniki Gibanja 23. marca (M23). Poročajo, da so uporniki M23, ki naj bi jih podpirala Ruanda, vstopili v severno predmestje mesta Uvira, kar ogroža mirovni sporazum med DR Kongo in Ruando.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, je obtožil Ruando, da krši zaveze iz mirovnega sporazuma, ki ga je posredovala ameriška administracija. Tshisekedi je v govoru pred poslanci dejal, da ravnanje Ruande spodkopava prizadevanja za končanje spopadov na vzhodu države. Mirovni sporazum med državama je bil sklenjen s ciljem zaustavitve spopadov v vzhodnem Kongu, vendar DR Kongo opozarja, da na terenu ni opaziti izboljšav.

Demokratična republika Kongo se bori z najhujšim izbruhom kolere v zadnjih 25 letih. Po podatkih Unicefa je od januarja umrlo že skoraj 2.000 ljudi. Izbruh je močno prizadel tudi izobraževanje otrok, med drugim je v enem od sirotišnic v Kinšasi zaradi kolere umrlo 16 od 62 otrok. Agencija ZN poziva k dodatnim sredstvom za sanitarije, higieno in zdravstvene storitve za boj proti bolezni.

Število smrti zaradi malarije je leta 2024 po vsem svetu naraslo na približno 610.000, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da Afrika še naprej nosi nesorazmerno velik delež globalnega bremena malarije. Nigerija, Demokratična republika Kongo in Niger prispevajo skoraj polovico vseh smrti zaradi te bolezni na afriški celini.

Združeni narodi so pozdravili nedavno podpisan mirovni sporazum med Demokratično republiko Kongo in Ruando, vendar opozarjajo, da se spopadi v bližini mejnih območij nadaljujejo in močno prizadenejo civiliste. Kljub podpisu sporazuma v Washingtonu, ki naj bi stabiliziral vzhod DR Kongo, je prišlo do novih bojev, zaradi katerih so stotine ljudi pobegnile v Ruando. V spopadih sodelujejo milice M23, kongovska vojska in burundijski vojaki.

Kljub temu, da je bil v Washingtonu podpisan mirovni sporazum med DR Kongo in Ruando, dosežen s posredovanjem ZDA, se pojavljajo dvomi o njegovi trdnosti. Obnovljeni spopadi, nezaupanje med voditelji in opozorila o ameriških ambicijah glede mineralov v regiji kažejo na krhkost sporazuma. Prebivalci vzhodnega Konga poročajo o intenzivnejših spopadih kljub podpisu sporazuma.

FIFA je sredi svetovnega prvenstva podelila novo ustanovljeno nagrado za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Podelitev je sprožila tako občudovanje kot ostre kritike, pojavila pa so se tudi vprašanja glede transparentnosti postopka.

Predsednika Ruande, Paul Kagame, in Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, sta v Washingtonu podpisala mirovni sporazum, s katerim naj bi končali desetletja trajajoč konflikt med državama. Pri podpisu je sodeloval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil deležen pohval za svoje posredovanje pri doseganju dogovora. Sporazum naj bi prinesel mir v vzhodni Kongo, kjer se konžanska vojska bori proti oboroženim skupinam, ki jih podpira sosednja Ruanda.

V Washingtonu sta Kongo in Ruanda podpisala mirovni sporazum pod okriljem Donalda Trumpa, vendar so se spopadi v Kongu že nekaj ur po podpisu sporazuma ponovno razplamteli. Poročajo o intenziviranju spopadov na vzhodu Konga, kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu med kongovskim in ruandskim predsednikom.

Dogovor med Ruando in Demokratično republiko Kongo, ki ga je posredovala administracija Donalda Trumpa, ni prinesel miru. Hkrati so v ZDA Inštitut za mir preimenovali po Trumpu in njegovo ime dodali na sedež organizacije, kar je sprožilo spore glede nadzora nad inštitutom.

Kljub podpisu mirovnega sporazuma med Kongom in Ruando v Washingtonu, pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa, so se spopadi na vzhodu Konga okrepili. Sporazum naj bi sicer končal konflikt v vzhodnem Kongu in napetosti med državama.

Strokovnjaki so napovedali pravne izzive za Trumpove grožnje z deportacijo ameriških državljanov. Guverner Minnesote Tim Walz je izrazil zaskrbljenost zaradi žaljivk, ki so jih ljudje izrekali mimoidoče ob njegovem domu, posnemajoč Trumpa. Trump je bil deležen ostrih kritik zaradi rasističnih in vnetljivih izjav o Somalijcih. Opazovalci so ga zasmehovali, ker je med podpisom mirovnega sporazuma dremal. Nekdanji notranji sodelavec Bele hiše je opozoril, da se izgovor Petea Hegsetha v slogu MAGA izrablja.

Predsednika Demokratične republike Kongo in Ruande sta v Washingtonu podpisala mirovni sporazum na vrhu, ki ga je sklical ameriški predsednik Donald Trump. Cilj sporazuma je končati konflikt v vzhodnem Kongu in omogočiti dostop do tamkajšnjih regij, kar naj bi okrepilo zahodne rudarske interese.

Hakeem Jeffries je življenje Donalda Trumpa označil za prevaro. Melania Trump naj bi bila nezadovoljna z gradnjo v vzhodnem krilu Bele hiše. Donald Trump pa je izjavil, da so Bidenovi dokumenti, ukazi in pomilostitve, podpisani z avtopisom, neveljavni.

Ruanda in Demokratična republika Kongo bosta v četrtek v Washingtonu podpisali mirovni sporazum pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa. Cilj sporazuma, ki sta ga državi sklenili že konec junija v Washingtonu, je zaustaviti krvavo vojno na vzhodu DR Kongo, vendar doslej ni prinesel premirja.

Oblasti v Demokratični republiki Kongo so sporočile, da je konec 16. izbruha ebole v državi. Po podatkih ministra za zdravje Rogerja Kambe je bilo potrjenih 53 primerov, 43 smrtnih žrtev in 11 verjetnih primerov, povezanih z izbruhom. V zadnjih 50 letih je virus v Afriki zahteval 15.000 življenj, kljub napredku pri cepivih in zdravljenju.

Po poročanju lokalnih prebivalcev se je v Demokratični republiki Kongo prevrnil čoln, pri čemer je umrlo najmanj 19 ljudi, več pa jih še pogrešajo.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Felix Tshisekedi, in predsednik Ruande se bosta prihodnji teden v Washingtonu srečala s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da bi podpisala mirovni sporazum. Ta sporazum naj bi zagotovil mir na vzhodu Konga. Viri poročajo, da si ZDA prizadevajo posredovati pri miru na vojnem območju vzhodnega Konga in privabiti zahodne naložbe v rudarstvo v regiji. Kljub Trumpovim trditvam o diplomatskem uspehu ostaja konflikt v Kongu kompleksen.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je s soprogo Tamaro gostil predsednika Demokratične republike Kongo, Feliksa Antoana Čisekedija Čilombuja, in njegovo soprogo Deniz Njakeru Čisekedi na večerji z delegacijo. Vučić je izrazil veliko naklonjenost do Konga in spoštovanje do Čisekedija.

Predsednika Srbije in Demokratične republike Kongo, Aleksandar Vučić in Felix Antoine Tshisekedi Chilombo, sta se v Beogradu srečala in izrazila vzajemno podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti obeh držav. Vučić je poudaril, da obstajajo velike možnosti za širitev sodelovanja s Kongom na različnih področjih.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da bo ponovno preverjala begunce, ki so bili sprejeti v Združene države Amerike pod vodstvom nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Namen tega pregleda je identificirati morebitne razloge, zaradi katerih begunci ne bi izpolnjevali pogojev za bivanje v državi, kar povzroča zaskrbljenost in negotovost med prizadetimi.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je obiskal Demokratično republiko Kongo (DRK), nekaj dni po tem, ko je katarska vlada posredovala v pogovorih med vlado DRK in uporniki M23, kar je privedlo do okvirnega sporazuma prejšnji teden. Emir je prispel v prestolnico Kinšaso na državniški obisk.

Glede na indeks Global Guardian Terror Index 2026 so države v Afriki, Aziji ter nekatere v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu močno prizadete zaradi terorističnih dejanj. Kljub temu je po podatkih Statiste visoka stopnja ogroženosti zaradi terorizma tudi v večjih gospodarstvih v Evropi. Nestabilne države, kot so Sudan, Mali, Somalija in Demokratična republika Kongo, so bile skupaj z državami kot so Sirija, Afganistan in Pakistan, ocenjene kot izjemno prizadete.

Emir države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je prispel v Kigali, glavno mesto Ruande, na dvodnevni državni obisk. Visokega gosta so sprejeli z visokimi častmi.

Danska je kot druga najboljša ekipa v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo imela več prednosti pri žrebu. Pot do svetovnega prvenstva se bo za Dansko nadaljevala preko dodatnih kvalifikacij, žreb pa je določil njihove nasprotnike.

Žreb dodatnih kvalifikacij UEFA za SP 2026 je določil pare, ki se bodo pomerili za štiri dodatna mesta na prvenstvu. Italijanski selektor Gennaro Gattuso je izrazil samozavest pred tekmo s Severno Irsko.

Trener nigerijske nogometne reprezentance, Éric Chelle, je po izpadu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 v Afriki obtožil člana osebja reprezentance Konga, da je med izvajanjem enajstmetrovk uporabljal vudu.

V rudarski nesreči v Demokratični republiki Kongo je umrlo najmanj 32 ljudi, po nekaterih poročilih celo 80. Do nesreče je prišlo, ko se je zrušil most na območju rudnika bakra in kobalta Kalando v provinci Lualaba. Oblasti nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih v poplavljenih rovih. Iniciativa za zaščito človekovih pravic poziva k neodvisni preiskavi vloge vojske v smrti rudarjev.

V Kolweziju v Demokratični republiki Kongo je letalo, ki je prevažalo ministra za rudarstvo Louisa Watuma Kabamba in njegovo delegacijo, zagorelo kmalu po pristanku. Vsi potniki so bili uspešno evakuirani, preden se je ogenj razširil, vendar je nekaj prtljage ostalo na krovu. Nesreča se je zgodila na letališču v Kolweziju, v provinci Lualaba. Kljub incidentu ni bilo žrtev.

Selektor nigerijske nogometne reprezentance, Eric Chelle, je po izpadu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 proti DR Kongo obtožil nasprotnike uporabe vuduja in čarovništva med izvajanjem enajstmetrovk. Chelle je izrazil razočaranje nad porazom in dejal, da je videl člana kongovskega strokovnega štaba, kako izvaja rituale in meče vodo med streljanjem enajstmetrovk. Obtožbe so sprožile polemike in presenetile mnoge v nogometni javnosti.

Britanska vlada je zaostrila svojo migracijsko politiko in zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo z omejitvijo izdajanja viz. Razlog je nezadostno sodelovanje teh držav pri sprejemanju njihovih državljanov, ki so v Veliki Britaniji v neurejenem položaju. Notranja ministrica Združenega kraljestva namerava prepovedati vstop državljanom omenjenih držav, če njihove vlade ne bodo sprejele nazaj svojih ilegalnih migrantov.

Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.